Video Player is loading.
Video description
Sonata za klavir s spremljavo violine v F-duru, op. 24*
Allegro
Adagio molto espressivo
Scherzo. Allegro molto
Allegro ma non troppo
Zala Kocijančič, violina
Beata Barzca, klavir
Klavirski trio v B-duru, op. 97, »Nadvojvoda«
Allegro moderato
Scherzo. Allegro
Klavirski trio Rupnik
Anže Rupnik, klavir
Manca Rupnik, violina
Nejc Rupnik, violončelo
Variacije na temo »Ich bin der Schneider Kakadu«, op. 121a
Klavirski trio Affetuosso
Lara Oprešnik, klavir
Zala Kocijančič, violina
Peter Kaiser, violončelo
mentorji: prof. Vasilij Meljnikov, doc. Janez Podlesek, izr. prof. Miha Haas
*originalni naslov skladbe
Glasba Ludwiga van Beethovna (1770–1827) je glasba izjemnih razsežnosti. V svojih delih je dosegel večjo sugestivnost glasbenega izraza od svojih predhodnikov in sodobnikov ter s tem premaknil meje glasbe in družbenega položaja umetnika.
Mladi in vihravi Beethoven, ki je ob koncu 18. stoletja rad z vso silo udrihal po finih dunajskih klavirjih, v svoje simfonije vključeval zvočne efekte, ki jih je takratna kritika označila za barbarske in škandalozne, je s svojo izjemno kreativno močjo in neomajno voljo postal prvi, ki se je zoperstavil takratni družbeni ureditvi – ta je pogojevala, da je bil glasbenik zgolj služabnik na dvoru aristokrata. S tem, ko je njegova glasba izstopila iz okovov galantnega klasicističnega formalizma, se je glasbenik-umetnik pričel dokončno uveljavljati kot lik poklicanega, ki piše predvsem po svojih umetniških nazorih in je v tem smislu svoboden.
Na drugi strani lahko ugotovimo, da sta izredna samokritičnost in neskončna ustvarjalnost botrovali dejstvu, da je vsaka Beethovnova skladba napisana po svojih pravilih in je tako edinstvena in neponovljiva v svojem izrazu in vsebini. V besedah samega skladatelja: »Nič ni bolj nevzdržno kot to, da si priznaš lastne napake.«
Visibility
Public
Language
Slovenian
Author
Miran Slobodjanac
License
Event date
17. 06. 2020
Hashtags