Video Player is loading.
This is a modal window.
The media could not be loaded, either because the server or network failed or because the format is not supported.
Video description
Naš odnos do narave je zaznamovan z izrazito prevlado človeka ter soočanjem z neizogibnimi posledicami, ki jih tovrstno razmerje moči prinaša. Antropoceni pogled na svet se do nečloveških živali, rastlin ter celotnega okolja obnaša izkoriščevalsko, zato se diskriminacija ter zloraba naravnih okolij pojavi veliko prej kot razumevanje, sobivanje ali medvrstno sodelovanje, ki ga zagovarja strokovna in ozaveščena javnost. Ta že desetletja opozarja na nujnost upoštevanja ekoloških strategij pri ohranjanju mnogovrstnosti in soodvisnosti živih organizmov. Zvočna ekologija, ki preučuje odnos med zvočnostjo ljudi in našega okolja, predstavlja pomembno prerazporeditev pozornosti na zapostavljena področja interesa naše slušne zaznave. Spodbuja čuječe poslušanje okolice. Tako se prej samoumevna zvočna krajina prelevi v kompleksno, vključujočo in nenehno spreminjajočo se kompozicijo med seboj enakovrednih protagonistov.
SODELUJOČE_I:
Eduardo Raon je portugalski klasično izobražen harfist, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki živi v Ljubljani. Ob mednarodnem udejstvovanju deluje tudi v Sloveniji. Ustvarja sodobno in improvizirano glasbo in se pri tem igra s kalajdoskopom etno, noise, pop, retro, rock, ambient in elektronske glasbe.
Tea Vidmar je samozaposlena v kulturi kot pedagoginja, performerka in pevka. Deluje na področju uličnega in glasbenega gledališča, glasbe in vokalnih performansov, ustvarja pa tudi glasbo za pripovedovanja, lutkovno in plesno gledališče. Veliko sodeluje z Gledališčem Ane Monro.
Žiga Jenko je od malega je zaljubljen v glasbo, brez žanrskih omejitev. Samouk in raziskovalec zvočnega obrobja.
Jure Boršič je saksofonist in klarinetist mlajše generacije, delujoč med Ljubljano in Novo Gorico. Aktiven je predvsem v prosto-jazzovskih, eksperimentalnih in alternativnih vodah, v zadnjem času vse pogosteje tudi pri organizaciji tovrstnih dogodkov.
a l l j a [Alja Petric] kot pevka, pedagoginja in vsestranska raziskovalka posveča svoje življenje raziskovanju glasbene umetnosti, vodenju individualnih in skupinskih zvokovno-vokalnih delavnic ter terapevtskem delu z zvokom. Navdih za umetniško ustvarjanje išče v zvočnih krajinah narave in vsakodnevnem urbanem življenju prestolnice.
Velika sinica (Parus major) Razpoznavna pevka slovenskih gozdov, vrtov in parkov. Odlikuje jo prilagodljivost, kompleksno oglašanje in visoka stopnja kognitivne spretnosti.
Plavček (Cyanistes caeruleus) Majhna sinica s prepoznavnim modro-rumenim perjem. Znana po spretnosti pri iskanju hrane in izraziti vokalni raznolikosti.
Kos (Turdus merula) Pevski specialist z izrazito melodičnim in individualiziranim oglašanjem. Ena najpogostejših ptic kulturne krajine v Sloveniji.
Brglez (Sitta europaea) Edina evropska ptica, ki zmore plezati navzdol po deblu. Oglaša se s kovinskimi žvižgi in je pomemben glasbeni element gozdne zvočne krajine.
Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Pevec z bogatim vokalnim repertoarjem, znan po melodičnih in improviziranih frazah. Pogosta v listnatih gozdovih in grmiščih.
Vrabec (Passer domesticus) Izrazito socialna vrsta, tesno povezana s človeškimi naselji. Komunicira s kratkimi, ritmičnimi klici v skupinskih interakcijah.
Ščinkavec (Fringilla coelebs) Teritorialen pevec z značilnim, utripajočim napevom. Pogost predstavnik gozdnih in kulturnih habitatov po vsej Sloveniji.
KOLOFON
Izbor umetnic_kov: Brane Zorman
Partnerji projekta: MGLC, Krater, Loški muzej Škofja Loka in Arboretum Volčji Potok
Organizacija: Irena Pivka, Urška Savič
Odnosi z javnostmi, video in fotografija: Matej Tomažin
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2024
Zahvala Gledališču Ane Monro za ponujen prostor za vaje za pripravo projekta.
