Video predvajalnik se nalaga.
This is a modal window.
Multimedijske datoteke ni bilo mogoče naložiti zaradi napake na strežniku oziroma omrežju ali ker ta oblika ni podprta.
Opis posnetka
Konec šestdesetih in v sedemdesetih letih 20. stoletja so v slovenskem prostoru ustvarjale eksperimentalne gledališke skupine, med njimi Gledališče Pupilije Ferkeverk, Pekarna, Nomenklatura, LKB – Literarni klub Branik in Gledališče čez cesto. Izšle so iz vrst ljubiteljev gledališča, ki so ponudili alternativo v odnosu do repertoarnih gledališč pa tudi v odnosu do institucije eksperimentalnega gledališča (v sedemdesetih letih je bilo to Eksperimentalno gledališče Glej). Skupna jim je bila težnja k ne-igri, kakor so svoja prizadevanja po predstavljanju onkraj reprezentacije imenovali umetniki sami. Prispevek se spoprime s teoretsko opredelitvijo ne-igre v uprizoritvah omenjenih skupin in pokaže, da je vodila v prezenco oziroma prisotnost, kakršna je značilna za performans. Ne-igro opredeli s pojmom t. i. nematrične igre, kot ga je razvil Michael Kirby. Natančneje jo predstavi v razliki do udejanjanja prisotnosti v ritualu (na osnovi premisleka Richarda Schechnerja in Victorja Turnerja). Ob tem osvetli razmerja med ljubiteljsko in profesionalno gledališko produkcijo v sedemdesetih letih 20. stoletja ter predstavi razloge, zakaj so bile alternativne prakse uprizarjanja tistega časa v procesih zgodovinjenja gledališča dolgo prezrte.
- + -
Amfiteatrov simpozij na temo ljubiteljsko gledališče. Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana, 8. in 9. november 2019.
Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju z Amfiteatrom, raziskovalno skupino Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, Javnim skladom republike Slovenije za kulturne dejavnosti in mednarodno raziskovalno skupino STEP (Projekt za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov).
Vidnost
Javen
Jezik
slovenščina
Avtor
Barbara Orel, Slovenski gledališki inštitut
Datum dogodka
08. 11. 2019