Video predvajalnik se nalaga.
Trenutni čas 0:00
Trajanje -:-
Naloženo: 0%
Vrsta podatkovnega toka V ŽIVO
Preostali čas 0:00
 
1x

Barbara Polajnar: Gledališče zatiranih kot oblika artivističnega gledališča v Sloveniji

400 ogledov
Slovenski gledališki inštitut  •  objavljeno 02. 12. 2019 v Gledališče
Opis posnetka
Gledališče zatiranih, poznano tudi kot gledališče za družbene spremembe, izvira iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v Braziliji kot odgovor na takratno politično stanje in ostro diktaturo kot obliko sistema. V vseh letih do danes se je metoda razširila v več kot sto držav po vsem svetu, kjer se uporablja v gledališke, aktivistične in izobraževalne namene. Gre za gledališko metodo, ki daje glas tistim, ki ga nimajo, in kjer se na odru spregovori o tematikah, ki so mnogokrat preslišane. Scenariji nastajajo po metodi kolektivnega avtorstva in na podlagi zgodb, ki prihajajo »iz prve roke«. Predstave gledališča zatiranih preizprašujejo neenakosti in razmerja moči v družbi ter gled-igralke_ce (aktivne gledalke_ce, ki postanejo igralke_ci) nagovarja k neposrednemu vključevanju v odrsko dogajanje z rušenjem četrte stene in intervencijami na odru. Prav zato je metoda poznana kot oblika gledališča, ki je »vaja za življenje«. V Sloveniji se ta oblika družbeno angažiranega gledališča kontinuirano in poglobljeno pojavlja od leta 2010 (prisotna je bila že prej) preko delavnic, usposabljanj, predstav, raznolikih programov in projektov, festivalov, konferenc itd. Na treh primerih uporabe gledališča zatiranih v Sloveniji bo prispevek obravnaval in predstavljal primere dobrih praks gledališča zatiranih kot umetniško-aktivističnega gledališča ter oblik adaptacije in razvoja metode v Sloveniji na podlagi potreb publike, obiskovalcev in udeleženk_cev dogodkov gledališča zatiranih. Prvi primer je mednarodni projekt LegiLAB 4 Progress v organizaciji Pekarne Magdalenske mreže Maribor. Projekt je raziskoval tehniko zakonodajnega gledališča v štirih različnih državah (Slovenija, Škotska, Poljska in Italija) glede na potrebe in politično stanje v posameznih državah danes. Drugi primer bo predstavljal razvoj novih gledaliških praks gledališča zatiranih, ki jih razvija KUD Transformator (Impro-forum in predstava za otroke Moje prav(lj)ice). Tretji, projekt Resilient Revolt, naslavlja problematiko okoljevarstva in podnebnih sprememb prek gledališča zatiranih in multiplikacije predstave, nastale s strani mednarodnih partnerjev, v posamezne sodelujoče države. - + - Amfiteatrov simpozij na temo ljubiteljsko gledališče. Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana, 8. in 9. november 2019. Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju z Amfiteatrom, raziskovalno skupino Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, Javnim skladom republike Slovenije za kulturne dejavnosti in mednarodno raziskovalno skupino STEP (Projekt za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov).
Vidnost
Javen
Jezik
slovenščina
Avtor
Barbara Polajnar, Slovenski gledališki inštitut
Datum dogodka
08. 11. 2019