Video predvajalnik se nalaga.
This is a modal window.
Multimedijske datoteke ni bilo mogoče naložiti zaradi napake na strežniku oziroma omrežju ali ker ta oblika ni podprta.
Opis posnetka
V historiografiji slovenskega gledališča je splošno sprejeta teza, da so bila dramatična društva najpomembnejši dejavnik postopnega prehoda iz diletantizma v profesionalizacijo slovenskega gledališča. V zgodovini slovenskega gledališča pa je obstajal tudi vzporedni tok – delavski odri, ki so jih ustanovili v mnogih slovenskih mestih zlasti po koncu prve svetovne vojne. To so bili amaterski odri, ki jih je bolj kot ustanavljanje poklicnih in narodnih gledališč vodila ideja socialne emancipacije. Delavski odri so bili do zdaj le delno raziskani in Delakova želja, da bi bili dokumentarni prispevki, ki jih je pred več kot pol stoletja zbral v knjigi Delavski oder na Slovenskem, nekoč uporabljeni »kot trdno gradivo za resnično zgodovino« tega izjemno zanimivega in samosvojega pojava v zgodovini slovenskega gledališča, žal še vedno ostaja neuresničena. Kar je velika škoda, saj so nekateri med njimi, zlasti Delavski oder v Ljubljani, uprizarjali kakovostne predstave. Moja teza je, da je bilo to mogoče, ker je Delavski oder v času, ko sta ga vodila Bratko Kreft in Ferdo Delak, razvil značilni način uprizarjanja in ni podlegel skušnjavi, da bi vstopil v neproduktivno (in vnaprej izgubljeno) tekmovanje s poklicnimi slovenskimi gledališči. Poleg tega nam lahko Brechtova zamisel o »enostavni igri«, ki naj bi bila »alfa in omega proletarske igralske umetnosti«, pomaga razložiti uspeh Delavskega odra. Po njegovem mnenju so igralci, ki prakticirajo »proletarsko igro«, amaterji, vendar pa nikakor niso diletanti. Očitno je, da Brecht ta izraza – amatersko in diletantsko – uporablja kot nasprotji. Brecht v fragmentu iz rokopisov, naslovljenem »Amater in diletant«, obravnava amaterizem kot pozitiven termin, diletantstvo pa mu pomeni slabo različico amaterizma, tisto, ki ni zmožna razviti lastnega načina umetniškega izražanja, tisto torej, ki ne zmore preseči posnemanja profesionalcev v umetnosti. V prispevku bom predstavil ugotovitve o repertoarju in uprizoritvenih praksah Delavskega odra v Ljubljani (delno tudi drugih pomembnejših delavskih odrov v Sloveniji) z vidika te Brechtove konceptualne in metodološke razmejitve, ki jo lahko – po analogiji z njegovim »potujitvenim učinkom« – imenujemo amaterski učinek »proletarske igre«.
- + -
Amfiteatrov simpozij na temo ljubiteljsko gledališče. Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana, 8. in 9. november 2019.
Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju z Amfiteatrom, raziskovalno skupino Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, Javnim skladom republike Slovenije za kulturne dejavnosti in mednarodno raziskovalno skupino STEP (Projekt za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov).
Vidnost
Javen
Jezik
slovenščina
Avtor
Aldo Milohnić, Slovenski gledališki inštitut
Datum dogodka
08. 11. 2019