Video predvajalnik se nalaga.
This is a modal window.
Multimedijske datoteke ni bilo mogoče naložiti zaradi napake na strežniku oziroma omrežju ali ker ta oblika ni podprta.
Opis posnetka
Slovenci so bili vse do druge svetovne vojne pretežno konservativni in prevladujoče katoliški narod. Do prve velike delitve je prišlo že v času verskih vojn v 16. stoletju, ko je bil protestantizem kot tedanji nosilec modernizacijskih procesov (in hkrati slovenstva) s silo odstranjen iz večine slovenskega prostora (z izjemo Prekmurja). V 19. stoletju je sicer zgodnejša delitev na staro in mladoslovence zamenjalo strankarstvo, z njim pa kulturni boj po »mahničevskih» načelih, saj je katoliška cerkev hotela zadržati tedanji prevladujoči vpliv v družbi. Kulturni boj je tlel in se razplamteval tudi med obema vojnama, še posebej v tridesetih letih, višek pa je dosegel z medsebojnim obračunavanjem med drugo svetovno vojno in poboji ter drugimi oblikami nasilja neposredno po njej.
Slovenci so bili le deloma privajeni na strankarsko demokracijo, tudi parlamentarizem so doživljali »fragmentarno«: nekaj v Avstro Ogrski, nekaj v kraljevini Jugoslaviji in nekaj v specifični samoupravni («delegatski«) obliki v socialistični Jugoslaviji. Polno - vsaj v formalnem smislu - pa šele od leta 1990. Ženska emancipacija je bila sprva omejena na posameznice in ozka strokovna društva, pot (vključno z volilno pravico) ji je odprlo šele obdobje socializma. Gospodarska modernizacija je deloma potekala pod močno državno zaščito v kraljevini Jugoslaviji in nato s hitro industrializacijo v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni.
Največji kulturni prelomnici v 20. stoletju sta bili v šestdesetih letih z odprtjem meja, vzponom televizije, motorizacijo in modernim potrošništvom ter v osemdesetih letih s sicer kratkotrajnim a silnim porastom civilne družbe.
Po osamosvojitvi so se mnogi elementi konservativizma obnovili, hkrati pa sta opazna vpliv tehnološke (zlasti informacijske) revolucije in globalizacije. Glavni izziv je v skokovitem širjenju uporabe komunikacijsko-informacijskih tehnologij in izginjanju klasične industrijske družbe. V najširšem smislu pa se pred današnjega prebivalca Slovenije - in tu gre za globalizacijski izziv - postavlja vprašanje, koliko je naše življenje še realno in koliko virtualno oz. kako se ta dva svetova prepletata. Problem seveda ni toliko v tehnologijah kot v razbiranju tega, koliko modernizacija in globalizacija po eni strani spreminjata naše vsakdanje življenje, medsebojne odnose, bonton, navade. In po drugi strani, koliko to ostaja površinsko (mobitele ne nazadnje uporabljajo tudi afganistanski in kakšni drugi pastirji), medtem ko naš, recimo temu narodni značaj, ostaja nespremenjen. Ali, npr., očitni upad pripadnosti sicer po osamosvojitvi institucionalno in ekonomsko okrepljeni katoliški cerkvi, hkrati pomeni tudi upad religioznosti? Ali pa gre le za drugačen tip verovanja (duhovnosti), ki ne temelji več na nebesih, peklu, grožnjah z grehom, pokornosti, utečenih ritualih?
Vidnost
Javen
Jezik
slovenščina
Avtor
Matjaž Rebolj
Licenca
Datum dogodka
24. 03. 2014
Ključniki