Video predvajalnik se nalaga.
Opis posnetka
Glavni družbeni procesi v samostojni Sloveniji)
Po osamosvojitvi in prvih mednarodnih priznanjih konec leta1991 inv začetku leta 1992 je Slovenija maja 1992 postala članica OZN in vrste drugih mednarodnih inštitucij. Članica EU in Nata je postala leta 2004, leta 2007 pa članica evrskega območja in je prevzela Evro, konec leta pa postala tudi članica schengenskega območja. Leta 2008 je kot prva članica in vzhodnoevropske unije uspešno in brez večjih zapletov predsedovala EU. Leta 2010 je postala še članica OECD, kar jo naj bi jo uvrstilo med najbolj razvite države sveta. Po bruto družbenem proizvodu je do začetka krize presegala evropsko povprečje,po nekaterih kazalcih še vedno vsaj za silo vzdržuje socialno državo.
Tranzicija »po slovensko«, ki se je dolgo kazala kot »zgodba o uspehu« pa je v zadnjih letih začela kazati temno podobo, pokazale so se mnoge za bliščem skrite slabosti. V nastanek slovenske države so vgrajene konstrukcijske napake, objektivne in subjektivne, ki jo bodo bremenile še dolgo. Slovenija je nastala v času, ko se je klasično dojemanje države in njenih atributov (denar, ekonomija, vojska, nedotakljivost notranjega pravnega reda, zunanja politika ipd.) izčrpalo. A slovenske politične elite državo pojmujejo po klasičnih vladarskih načelih, kot svoj plen, s katerim lahko počnejo kar hočejo, ne pa kot servis, ki naj bi izboljšal življenje ljudi. Ukvarjajo se same s sabo, ne pa z javnim interesom. Mnoge forme demokracije so bile zlorabljene. Med kritične točke dvajsetletne zgodovine med drugim sodijo vprašanje denacionalizacije in privatizacije; plenjenje nekdanjega družbenega premoženja; odnos do katoliške cerkve, ki je bil urejen na predmoderen način, z vračanjem fevdalnega premoženja in tiho vzpostavijo statusa državne cerkve; odnos do medijev, ki jim je bil že na ustanovni seji večstrankarske skupščine leta 1990 napovedan »labodji spev«, poskusi podreditve pa so bili v vseh dvajsetih letih. Mnoge od t.i. tranzicijskih odločitev so bile enkratne in neponovljive in jih ni bilo mogoče enostavno prenesti iz nekega drugega okolja. Sprejete do bile v prelomnem času in jih je zato zelo težko ali nemogoče popravljati za nazaj. Močno se tudi pozna, da je bila v zgodovinski nuji po lovljenju pravega trenutka za ustanovitev države, demokracija postavljena za nacionalne cilje.
Slovenija je po dvajsetih letih samostojne države, kot mnogokrat v sodobni zgodovini, obtičala. Ni več iluzij o svetilnikih, koncu zgodovine, ki naj bi ga dosegli z osamosvojitvijo in prehodom iz naroda v nacijo in kar je še podobnih mitov. Država je orodje, kako učinkovito se ga da izrabiti, je največ odvisno od njenih političnih in gospodarskih elit in od tega, kako so nadzorovane.
V 19. stoletju so cinični pisci Slovence uvrstili med »nezgodovinske« narode, take, ki nimajo dovolj notranje moči, da bi ustvarili svojo državo. V ugodnih zgodovinskih okoliščinah jim je to sicer uspelo. Pa so jo zmožni tudi upravljati?
Vidnost
Javen
Jezik
slovenščina
Avtor
MAtjaž Rebolj, Božo Repe
Licenca
Datum dogodka
03. 04. 2014
Ključniki